Zgodovina Žnk Žalec

 ZGODOVINA KLUBA

Naša zgodba – iz sanj do igrišča

Naša zgodba se ni začela na stadionu – temveč ob preprosti kavi.
Trije pari staršev – Potočnik, Brence in Pančur – smo sanjali, da bi našim hčerkam in njihovim prijateljicam omogočili igranje nogometa tudi med dekleti.
Bil je začetek leta 2020, ko se je ženski nogomet v Sloveniji začel še bolj razvijati – in mi smo se odločili, da ne bomo čakali, ampak ustvarili priložnosti sami.

Začeli smo skromno, z nekaj dekleti in nastopi na turnirjih.
V prvem tekmovalnem letu smo sodelovali s klubom iz Posavja in dosegli izjemen uspeh:
1. mesto v DU13 in naslov najboljše strelke prvenstva
Veselje pa je kmalu prekinila korona, ki je ustavila treninge in tekmovanja.

Ta čas smo izkoristili za urejanje dokumentacije, promocijo, iskanje igralk in povezovanje s klubi po Sloveniji.
Ko so se stvari sprostile, smo samozavestno stopili na svojo pot.
V Dobriši vasi smo si uredili igrišče, kjer smo našli topel sprejem in podporo krajanov, ki nas spremljajo še danes.

Skozi leta smo spletli vezi z društvi Gomilsko, Mozirje in Vransko, Petrovče, Trbovlje,…iz katerega (Vransko) prihajajo tudi naši trenerji mladinskega pogona.
Z vsako sezono smo rasli: z vsaj dvema selekcijama smo se redno udeleževali 1. SŽNL (DU13, DU15, DU17).

Leto 2024 je prineslo spremembe – nekaj igralk je odšlo, nove pa so pogumno oblekle naš dres.
Kljub izzivom s ponosom vztrajamo in se uvrščamo v sredino lestvic, čeprav tekmujemo z največjimi klubi v Sloveniji: Mura, Olimpija, Radomlje, Ljubljana.

V letu 2025 šteje klub že okoli 70 in več igralk – kar je za samostojen ženski klub izjemen dosežek.
V sezoni 2025/26 sodelujemo z ŽNK Trbovlje, kar nam je omogočilo ustanovitev članske ekipe.
Dekleta, ki so nekoč igrala v DU13, danes že pogumno stopajo v članski nogomet – in ostajajo doma, pri nas.

Ponosni smo tudi na našo dobrodelno noto – vsako leto v decembru sodelujemo z organizacijami, kot so Zveza prijateljev mladine, CSD Žalec, Zonzani, Anina zvezdica.
Zbiramo, delimo, pomagamo.
Ker verjamemo, da srce športa bije najmočneje, ko delaš nekaj dobrega – tudi izven igrišča.